13/07/2024
Spomnim se, kako sem lansko leto praktično skozi celo leto ogromno razmišljala 🤔 (in se pri tem tudi precej frustrirala) kako bi ustvarila nekaj novega, posebnega, zanimivega ✨️. Fotografska tekmovanja so namreč (pre)polna fotografij iz gozda 🌳, zato se rabiš, če želiš uspeti, spomniti nekaj še ne videnega ali pa "običajno" ustvariti na nov način 💫, da izstopiš iz povprečja in pritegneš pozornost sodnikov. Ves trud se je lepo obrestoval 🏆, vendar pa mi je hkrati zmanjkalo volje za naprej in odločila sem se, da si letos vzamem "v izi" ter se osredotočim le na sprotno delo.
Ne vem, ali moji možgani v ozadju še vedno na skrivaj delajo in iščejo ideje 🤖 ali pa sem s prazno glavo končno vidla kaj imam pred nosom 🙈, ampak en dan, ko sem parkirala avto v naši garaži, sem naenkrat v glavi vidla fotografijo, ki sem jo na vsak način morala ustvariti!
Ali bo fotografija na tekmovanjih dejansko uspešna? Nimam pojma, saj gre za čisti eksperiment 🤓 Še tako slab rezultat pa mi ne more vzeti veselja, ker sem uresničila svojo vizijo 🥹, in ker sem v živo spoznala pasmo tamaskan (jo že poznaš?) ter njenega (v mojih očeh) popolnega predstavnika Ceneta (IG: .cene) 🐺😍