Sprehod naj vodi pes - to je prvi korak na poti k temu, da psu zagotovimo take sprehode, kot jih potrebuje. In zakaj je to pomembno? Zato, ker samo na ta način lahko zagotovimo vse koristi, ki jih pes s sprehajanjem dobi. Ampak marsikateri pes na sprehodu vleče in se nikakor ne more umiriti. Kaj pa storiti v tem primeru? Prisluhnite videu. 😊 Naslednjič pa spregovorm o opremi. 🤍
Šalo na stran. 😃 Psi in ljudje se zelo razlikujemo v tem, kaj bi opisali kot idealen sprehod. 🐾Medtem ko je nam pomembno, da pridemo od točke A do točke B (velikokrat si zastavimo tudi časovni okvir v katerem želimo to razdaljo prehoditi), so pasje prioritete povsem drugačne. Za njih je najbolj pomembno to, da dodobra raziščejo 🕵️♀️ okolje v katerem se nahajajo, kar pomeni, da prehodijo manjšo razdaljo kot mi, a veliko bolje vedo kaj se nahaja okoli njih. Ko se psi sprehajajo tako, kot je za njihovo vrsto naravno, to s seboj prinese ogromno koristi 🙌 - spodbujanje kognitivnih funkcij, dvig samozavesti, pomoč pri odpravljanju vedenjskih težav, krepljenje globokih mišic, ki so zadolžene za ravnotežje in da se telo giblje tako kot se mora. 📣 Bi vas zanimal en video o tem kako lahko sprehod prilagodimo potrebam psa? 🤍
Javite v komentar!
Kratek video o tem kdo sem in kaj počnem. 🤍
Sedim za računalnikom in razmišljam kako ubesediti vse občutke, ki jih bo vam in vašemu kužku prineslo sodelovanje z mano. 🤔💡🤍
To je res eno tako popotovanje, ki ti življenje spremeni čisto na glavo (v pozitivnem smislu). ☺️ Z znanjem, ki ga bom delila z vami boste vašega psa bolje razumeli, med vama se bodo stkale močne vezi, omogočili mu boste lahko življenje, ki je skladno s potrebami njegove vrste... Zdaj pa samo še vse to prenesti na “papir”. 🤭 Ko bo spletna stran postavljena, boste lahko povedali kako dobro mi je uspelo ubesediti vse občutke.
Psi z nami komunicirajo cel čas, samo mi tega največkrat ne opazimo ali pa si “povedano” napačno interpretiramo. Včeraj sem delala za računalnikom in je Balt takole pristopil do mene. Preden sem prižgala kamero je pogledal proti svoji postelji, kar mi je dalo vedeti, da najbrž želi mojo pomoč pri nečem kar je povezano z njegovo posteljo. In res, ko sem popravila blazino in deko se je Balt z veseljem namestil nazaj na posteljo in v nekaj minutah tudi zaspal. Če opazujete svoje pse in preko poskusov ugibate kaj želijo, bo to s časom postala čudovita praksa preko katere boste svojega psa in njegove potrebe bolje poznali, hkrati pa bo to tudi krepilo vaš odnos. Eno izmed najpogostejših opravil pri katerih Balt prosi za mojo pomoč je zagotovo odpiranje vrat po hiši in na teraso. 😄 Zelo bom vesela, če boste v komentar delili pri katerih opravilih pa ste vi največkrat pomočniki.
Stvar, ki jo zagotovo slišim največkrat je, da pri mojem načinu dela psi nimajo nobenih mej. Kar ne bi moralo biti dlje od resnice. 😃 Drži pa, da je način na katerega so meje postavljene in o kakšnih mejah govorimo, najbrž precej drugačen od tega kar s(m)o vajeni v kinologiji.
Pri postavljanju mej v ozir vzamem kdo so psi, njihova naravna vedenja in to, da predstavljajo enakovredno polovico v odnosu. Da so njihove želje, potrebe, strahovi enakovredni našim. Ker to, na kakšen način postavimo meje pomembno vpliva na 1) kakšen bo odnos z našim psom in 2) ali bodo postavljene meje upoštevane ali ne. Kar pomislite kako “prijetno” in kako z “veseljem” upoštevamo nekaj, kar nam je ukazano ter popolnoma povozi naše želje in potrebe. 🥴
Postavljanje mej prav tako ne rabi biti glasno in “cuki ruki” - psi so pravi profesionalci branja telesne govorice.
V vsakem odnosu pride do nesoglasij in uveljavljanje (zgolj) naše volje je zelo mikavno, saj hitro pridemo do tega, da je vse tako kot mi hočemo. Ampak ali si res želimo takih odnosov, kjer ljubljenim osebam in psom z vsako odločitvijo damo vedeti, da niso pomembni?
Na posnetku lahko vidite primer postavljanja mej. V smer v katero je želel Balt nisva mogla, saj je tisti del poti bolj obljuden in zelo ozek. Baltu ni všeč, če se neznanim ljudem in psom ne more umakniti - meja je bila zato postavljena v njegovo korist. Na posnetku lahko vidite tudi, da Balt postavljene meje ni upošteval v trenutku, ko je bila postavljena. Kar je povsem normalno in v redu! Psi so živa bitja in ne roboti.
Postavljanje mej je ena izmed stvari, ki se jo bodo naučile moje stranke. Svetovanja o pasjem vedenju bodo na voljo takoj, ko zaključim s šolanjem (predvidoma letos jeseni). Več informacij pa vam zaupam v prihodnjih mesecih. 🤗
Kako in kje se sprehajamo pomembno vpliva na pasje vedenje. Sprehodi lahko igrajo pomembno vlogo pri reševanju vedenjski težav ali pa pripomorejo k njihovemu nastanku. Vse pa je odvisno od vsebine sprehoda. Prvi in najpomembnejši korak na katerem so zgrajeni vsi naslednji koraki pa je ta, da je sprehod zasnovan na način, kot si ga želi oz. potrebuje pes.
Zelo pomembno je, da psom damo prostor in okolje v katerem lahko sami sprejemajo odločitve in rešujejo probleme (v varnih okvirih seveda). A enako pomembno je, da jim pomagamo, ko nas prosijo za pomoč.
Vandranja po pasje.
Ko sva včeraj z Baltom takole vandrala 🐶 sem pomislila kako super bi bilo, če bi nekako lahko spodbudila oziroma navdihnila ljudi, da bi spremenili način sprehajanja svojih kužkov. Namesto začrtane poti, ki jo opravimo v xy času, se raje odpravimo nekam, kjer naš kuža lahko raziskuje kolikor mu srce poželi, kjer nimamo začrtane poti, ampak samo sledimo našemu kužku. V tujini temu pravijo sniffari, meni pa se je vandranje po pasje zdel super slovenski ekvivalent temu. 😄
Pozitivne posledice takšnega načina sprehajanja so:
🌸gre za naravno pasje vedenje, kar pomeni, da ima pozitiven vpliv na celostno dobrobit psa,
🌸znižuje srčni utrip, kar pomeni, da pse pomirja,
🌸dviguje samozavest in spodbuja razmišljanje ter učenje,
🌸psom daje svobodo ter možnost izbire,
🌸razgiba in krepi mišice,
🌸ključnega pomena pri odpravljanju t.i. vedenjskih težav.
Midva z Baltom bova od zdaj naprej najina vandranja vedno delila pod #vandranjepopasje in toplo vas vabiva, da se nama tudi vi pridružite! Več nas bo, bolj srečni bodo kužki. 🤍
Ne pozabite:
☀️pot vodijo psi,
☀️mi jim zagotovimo mirno okolje v katerem se počutijo varno.
Psi in hrana. Kaj, kje in kako jejo ima OGROMEN vpliv na njihovo vedenje in počutje. Kako se obnašajo pred, ob ali po jedi je zelo zgovoren pokazatelj tega kaj se s psom dogaja.
Hrana = preživetje
Nimamo zastonj pregovora “še pes ima rad pri jedi mir”. Ravno to je tisto kar potrebujejo ob hrani - mir. Vsak pes bi moral imeti možnost, da hrano poje v miru in na način kot sam želi. Pogojevanje hrane, priboljškov z “naredi/ne naredi xy pa boš dobil”, jemanje hrane oziroma situacije v katerih imajo občutek, da morajo hrano braniti, jih spravijo v veliko stisko, ki se največkrat odraža v različnih vedenjih na katera ljudje gledamo kot problematična.
Kvaliteta hrane in brezskrbno ter mirno okolje hranjenja sta ogromen dejavnik dobrobiti vsakega psa.
Tale prizor bi bil pred dobrimi tremi leti nemogoč iz dveh razlogov.
1. Balt ni bil zmožen vohati več kot par sekund. Vohanje, raziskovanje je osnovno pasje vedenje. Če pes tega ne počne nam je tistim, ki se ukvarjamo s pasjim vedenjem, to velik alarm da nekaj ni okej.
2. Različne lokacije, zlasti veliki odprti prostori kot so polja so ga popolnoma iztirila.
Takrat si nisem mogla predstavljati, v kakšnega psa se bo razvil Balt. Brez znanja, ki mi ga je dalo in mi ga še vedno daje šolanje za svetovalko za pasje vedenje in tega, da sem sebi in Baltu dala svobodo, da sva točno taka kot sva, se noben od naju ne bi bil tako lepo razvijal in rastel.
Dajte jim prostor in čas, da lahko postanejo najboljša verzija sebe.
#diadelgalgo
Danes obeležujemo svetovni dan galgov. Z zaključkom lovske sezone na tisoče galgov čaka krut konec zelo žalostnega življenja. Vsako leto se za namen lova vzredi na deset, sto tisoče galgov. Čaka jih življenje krutosti in strahu. Galguerosi se jih znebijo v trenutku, ko od njih nimajo nobene koristi več. Nekateri ostanejo prepuščeni sami sebi, ko jih odvržejo na ulici, druge pa vržejo v vodnjake, pretepajo do smrti ali obesijo iz dreves. In vse to se v 21. stoletju dogaja v EU, v Španiji. Enake usode pa niso deležni le galgi, ampak vsi lovski psi v Španiji.
Vse več galgov najde domove tudi v Sloveniji, kar je super! Vendar se pred posvojitvijo vprašajte ali ste psihično, časovno in tudi finančno pripravljeni, da v dom sprejmete bitje, ki je skozi dalo stvari, ki si jih večina od nas noče niti predstavljati in se lahko posledice tega do določene mere kažejo celo življenje posvojenčka. Nekateri ljudje nimajo problema s tem, da spremenijo oziroma prilagodijo svoj življenski stil individulanim potrebam posvojenčka, za druge je takšna sprememba enostavo nesprejemljiva. In s tem ni nič narobe, vendar bodimo iskreni do sebe in psa, saj je zadnja stvar, ki jo potrebuje še ena dodatna travma ob izgubi doma ali življenju v neljubečem domu.
Zdravstvene težave so lahko vzrok zakaj pes iz tal pobira in je vse kar najde. Zato je vedno zelo pomembno, da v takem primeru dobro raziščemo zdravstveno stanje psa. Vendar bom tokrat spregovorila o drugem razlogu zakaj morda prihaja do tega. Psi svoje okolje spoznavajo tudi skozi to, da različne stvari dajejo v usta in jih nimajo namena pojesti. Veliko nas je takih, ki nas ob tem (opravičenk) zagrabi panika, saj nočemo, da bi se našemu kužku kaj zgodilo. Po možnosti psu stvar vlečemo iz gobca in ob tem s povzdignjenim, paničnim ali jeznim glasom govorimo, da naj že izpusti kar je pograbil iz tal. Če prvotni namen psa ni bil, da bi pobrano zaužil, smo z našim obnašanjem poskrbeli, da bo to zdaj postal njegov plan A - “če mi hočejo vsako zanimivo stvar vzeti, jih moram prehiteti in poskrbeti, da mi je ne bodo mogli nikoli vzeti”. Gre zgolj za enega izmed vzrokov, zakaj psi pojedo “vse” kar najdejo na tleh. Ne smemo pozabiti, da gre za posameznike, ki so si med seboj različni tako, kot smo si med seboj različni mi. Vzrokov za neko vedenje je ogromno in vsak posameznik ima lahko na isti zakaj drugačen zato.
Na posnetku lahko vidite Balta, kako raziskuje kosmato preprogo, zaužil ni niti enega delčka in ko je bil zadovoljen, da je raziskovanje zaključeno je tudi sam od sebe odkorakal stran. Balt izpred treh let tega ne bi bil sposoben (vprašanje, če bi preprogo sploh opazil in si jo upal/želel raziskati) - in to je čisto okej. Najmanj kar lahko ponudimo drugemu bitju je, da ga sprejmemo takega kot je, mu pridemo na proti, ko mu je težko ter mu damo čas, da se razvija in raste v svojem tempu.
Z Baltom uživava na sončku in razmišljava. Dejte razmišljat z nama!