ZooSofia

10/09/2024

⚠️Ljubitelji naravoslovne fotografije, POZOR! 📷

V sklopu projekta Boj za obstanek, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, razpisujemo javni fotonatečaj! Do srede, 18. 9. 2024, Vas vse vljudno pozivamo, da na [email protected] (pripis: fotonatečaj) pošljete 1 fotografijo z motivom ptice, ki je oz. bo kadarkoli do 18. 9. 2024 nastala na območju Mestne občine Ljubljana. Naša komisija bo izbrala 3 zmagovalne fotografije, njihovi avtorji pa bodo prejeli lepe nagrade (edinstvene majice in jopice DOPPS).

Z udeležbo na fotonatečaju smatramo, da avtor zmagovalne fotografije soglaša, da njegovo fotografijo, skupaj s pripisom avtorja, javno objavimo pri končni razglasitvi.

Časa ni veliko, zato gremo, AKCIJA!

📷Alen Ploj

--------------------------------------------------------------------------

POGOJI SODELOVANJA

1. Natečaja se lahko udeležijo vsi, razen člani žirije DOPPS.
2. Vsak sodelujoči avtor lahko pošlje le 1 fotografijo ptice, ki je/bo nastala na območju Mestne občine Ljubljana kadarkoli v preteklosti ali do vključno 18.9.2024.
3. Rok za oddajo fotografij je 18. september 2024.
4. Prijava na natečaj je brezplačna.
5. Natečaj je odprt le za kategorijo prostoživeče divje ptice.
6. Neveljavne so fotografije udomačenih/parkovnih ptic ter fotografij ptic na gnezdu, pri nastanku katerih obstaja sum povzročitve motnje. Sprejete bodo le fotografije prostoživečih ptic.
7. Pravila naknadne obdelave fotografij - osnovni popravki v manjšem in neizraznem obsegu (kader, kontrast, ostrina, korekcija barv) so dovoljeni. Dovoljena je kreativna raba fotografske optike (npr. zoom efekt). Preveč obdelane fotografije bo žirija izločila iz natečaja!
8. Dovoljene so fotografije posnete s telefonom ali fotoaparatom.
9. Avtorji oddajo fotografije v .jpg formatu na [email protected] s pripisom fotonatečaj. Velikost fotografije po daljši stranici mora biti najmanj 2000 pikslov. Fotografije naj bodo poimenovane z “ime_priimek avtorja, naslov fotografije, lokacija nastanka”.
10. Žirija, ki ocenjuje prejete fotografije je tričlanska, njene odločitve so dokončne.
11. Žirija bo podelila 3 nagrade za 3 najboljše fotografije.
12. Rezultati natečaja bodo objavljeni na spletnih platformah DOPPS.
13. Avtorji fotografij se z udeležbo na natečaju strinjajo z razpisnimi pogoji in soglašajo ter dovoljujejo uporabo fotografij za potrebe natečaja in njegove promocije. To vključuje objavo na spletnih straneh in družbenih omrežjih organizatorja ter člankih, povezanih z natečajem.

06/09/2024

Call now to connect with business.

14/08/2024

28/06/2024

23/06/2024

19/06/2024

Prevoz urejen. Hvala vsem za delitev.

18/06/2024

15/06/2024

Danes se moramo malo pohvalit. 😇

Ravnokar smo prejeli nagrado Rada Smerduja, najvišjo državno nagrado za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k ohranjanju narave.

Hvala vsem, ki ste prepoznali naše preteklo delo in vizijo za prihodnje izzive.

Ministrstvo za naravne vire in prostor Vlada Republike Slovenije

12/06/2024

Zelo lepa in zelo poučna zgodba 👍👍

01/06/2024

Vsak dan več jih je...
Trenutno imamo v oskrbi resnično veliko živali. Samo včeraj smo sprejeli vse te mladiče s spodnje fotografije. Sami žal ne zmoremo, predvsem finančno, zato smo resnično hvaležni za vsako donacijo.

Če bi želeli pomagati, lahko to storite s finančno donacijo (sms SVSP5 na 1919, nakazilo na paypal: [email protected] ali na TRR: SI56 6100 0001 4964 925).
Hvala 🙏🙏🙏

16/05/2024

04/05/2024

29/04/2024

❗️Prvi mladiči ptic že zapuščajo gnezda, zato z vami delimo nekaj nasvetov, kako pravilno ukrepati, ko se srečamo s ptičjim mladičem. ⬇️

Vsako leto prejmemo ogromno klicev o pticah iz gnezd in številnim tudi pomagamo. Kljub temu ugotavljamo, da v veliki večini pomoč ni potrebna, saj so mladiči že operjeni (poletenci), njihovi starši pa so blizu. Mladiči večine ptic pevk so še nekaj dni po zapustitvi gnezda precej nerodni in odvisni od staršev, ki jih hranijo. To je tudi obdobje, ko so v največji nevarnosti in mnogi postanejo plen drugih živali (tudi domačih mačk).

15/04/2024

PROŠNJA ZA SPREHAJALCE🙏
V spomladanskem času ima veliko živali🦌 v gozdu mladiče, zato lastnike psov vljudno prosimo, naj imajo svoje štirinožne prijatelje na povodcih🦮 in naj se ne sprehajajo izven gozdnih poti🌲🌳. V času, ko živali iščejo hrano, mladiče pustijo same, toda mladičem se ne smemo približevati, jih hraniti ali se jih dotikati, saj denimo srna🦌 takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Upamo, da objava doseže predvsem čim več lastnikov psov, da bodo imele živali mir in čas za skrb za mladičke. 🙏
Foto: Dejan Benčina

05/04/2024

🐬 Ali ste vedeli, da so velike pliskavke, vrsta delfinov, ki živijo v našem morju dolgožive živali, saj živijo tudi več kot 60 let? Samice dosežejo spolno zrelost med 5. in 13. letom starosti, medtem ko samci to mejo dosežejo malo pozneje, med 9. in 14. letom. Razmnoževanje pri delfinih pa ni zgolj nagonsko dejanje, namenjeno ohranitvi vrste. Delfini se parijo tudi z namenom socializacije in krepitve medsebojnih vezi, kar poudarja njihovo kompleksno socialno strukturo in inteligenco. Parjenje in razmnoževanje sta tako ključna dela življenja delfinov, ki niso samo biološke potrebe, ampak tudi del njihove socialne dinamike.

💙 V našem društvu z navdušenjem raziskujemo in delimo znanje o teh izjemnih bitjih. Razumevanje in spoštovanje njihovega življenjskega cikla in socialne dinamike nam omogoča boljše varovanje delfinov in njihovega naravnega okolja. Pridružite se nam v prizadevanjih za ohranjanje delfinov in obiščite našo spletno stran za več informacij o našem delu in kako lahko prispevate. 👉 https://www.morigenos.org/podprite-nas

15/03/2024

Velik navdih prof. dr. Lovrenc Lipej o orjaški ribi v našem morju.

07/03/2024

J-UHU! Kamere spet delajo. 🦉

Kot bi samica to vedela, se prav danes prvič že cel dan zadržuje na gnezdu. To pomeni, da bo kmalu prvo jajce. 😍

Na društvu se tega zelo veselimo in že ugibamo, kdaj bomo na kameri #2 zagledali prvo jajce. 🥚 Pridruži se nam tudi ti in v komentar zapiši datum in uro, kdaj pričakuješ prvo jajce. 💬👇

Tisti, ki se bo najbolj približal dejanskemu datumu in uri, za nagrado prejme DOPPS majico! 🍀

Spremljaj veliko uharico v živo na: https://uharica.ptice.si/v-zivo/

03/03/2024

🦔Jež je pri nas zaščitena žival. V Sloveniji se najpogosteje srečamo z beloprsim ježem, srečamo pa lahko tudi rjavoprsega ježa. 🦔 Kaj narediti, če najdete na vrtu mladiča in zakaj lahko jež zaradi kravjega mleka tudi umre?

➡ Previdno pri vrtnih opravilih!

Jeseni se ježi odpravljajo prezimovat in mnogi si najdejo gnezda ravno na naših vrtovih. Obožujejo kupe vejevja in listja, zato takih kupov nikakor ne zažigajte preden se ne prepričate, da spodaj ni ježa. Če pa želimo pomagati, lahko ježem take kupe nalašč pripravimo, saj jim tako olajšamo prezimovanje 🍁🍂

➡ Kaj narediti, če najdete mladičke?

Beloprsi jež ima lahko 2 legli na leto, prvo spomladi, drugo pa jeseni. Žal so številne raziskave pokazale, da večina jesenskih mladičev (pribl. 70 %) ne preživi zime. Razlog je pomanjkanje hrane, saj so ježi žužkojedi in s padcem temperatur je tudi žuželk vse manj; gre za naravni pojav in naravno selekcijo. Glede na to, da mnoge povozimo, zastrupimo ali celo zažgemo, je smiselno, da mlade ježe (velikost dlani), ki jih srečamo jeseni, peljete v najbližjo veterinarsko ambulanto, kjer jim lahko pomagamo prezimiti.

Dodatna možnost je seveda tudi zavetišče za zaščitene prostoživeče živali na Muti. Na takšen način bi lahko rešeni jesenski mladiči nadomestili povožene ali drugače poginule ježe ;)

➡ Ježu nikoli ne dajte za piti kravjega mleka!

Mnogi še vedno zgrešeno mislijo, da ježi lahko pijejo kravje mleko. NIKAKOR! Ježi zelo slabo prebavljajo mlečni sladkor, ki ga je v kravjem mleku kar precej. Posledica je huda, tudi pogubna diareja. Ježev ni smiselno hraniti z ničemer, kar velja za vse divje živali, če že, jim raje ponudimo kvalitetno mačjo hrano.

In ne pozabite, da je jež odličen vrtni prijatelj, zato bodite srečni, če ga imate na vrtu :)

29/02/2024

Zakaj ob učni poti ni košev za odpadke?

🚯 Vsi vemo, da odpadki ne❌ sodijo v naravo🌳, Naravni rezervat Škocjanski zatok pri tem ni izjema. Kar s seboj prinesemo, tudi odnesemo✅, tako kot se povsod, predvsem v naravi spodobi. Poleg tega pa je lažje nositi prazno kot polno plastenko/embalažo, kajne!?😁

Naše odpadke lahko živali zamenjajo za hrano🍽, jih uporabijo kot gradivo za svoja gnezda🐣, se vanje zapletejo … kar je lahko tudi usodno.😢

Zaposleni v rezervatu med rednimi obhodi in pobiranjem odpadkov vreče polnimo predvsem z (vlažilnimi) robčki, embalažo hrane 🍬 in pijače🥤 ter cigaretnimi ogorki. Noben, še tako majhen odpadek, ni nedolžen kot bi si lahko mislili.
Da bi se v rezervatu vsi počutili dobro in uživali le v lepotah narave, od obiskovalcev pričakujemo, da se po rezervatu sprehajate zavedno in s spoštovanjem do narave🌳 ter njenih prebivalcev 🦆🐌🐟🐞🐇🐍🦊...

🚮 Do košev za odpadke v Škocjanskem zatoku ni nikoli dlje kot dva (2) kilometra.

🚮Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov se nahajajo v bližini centra za obiskovalce, ob robu parkirišča za avtobuse oz. levo ob glavnem vhodu v rezervat.
Na/ob učni poti košev ne boste našli...
1) Ptice in ostale živali bi slabo zaprte koše brez večjih težav lahko odprle ter izvlekle vsebino, tako bi se količina smeti na in ob učni poti še povečala. Ob prvi sapici vetra bi smeti odneslo tudi v težje dostopno notranjost rezervata (bodisi polslano laguno, bodisi sladkovodno močvirje) in tako še dodatno ogrožalo živali.
2) V preteklosti smo ob učni poti koše za smeti (testno) že postavili, in verjeli ali ne, okoli košev je bilo veliko več smeti kot v koših. Marsikdo je odpadke pustil kar ob košu, nekaj pa so jih iz košev povlekle tudi živali.
In nenazadnje, bi se vi radi sprehajali v naravnem okolju, zavarovanem območju, kjer bi na par metrov poleg informativnih in (dodatnih) opozorilnih tabel gledali še koše za smeti? -> 3) Vizualno onesnaževanje.