Je tehnično prašič, v resnici pa gre za zmes prašiča, ovce in psa. Meso mangalice je izredno okusno in marmorirano😋 .Po prerezu spominja na kobe govedino, prav tako pa ima visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin, zaradi česar je kvaliteta njene masti in bele slanine vrhunska. Hkrati pa uživanje mangalice zaradi vrednosti stearinske kisline, ki znižuje holesterol, priporočajo celo zdravniki. D
a je svinjska mast škodljiva, je v primeru mangalic zgolj mit, saj ima pol manj holesterola od drugih prašičev, s čimer je njeno meso celo bolj zdravo od piščančjega.✅
Njihova značilnost so debele plasti maščobe, ki je lahko debela tudi 20 centimetrov. Meso mangalic vsebuje ogromno masti. Pri 120 kilogramih ima svinja na hrbtu do 15 centimetrov špeha, medtem ko farmske svinje pri taki teži špeha skoraj nimajo. Špeh je snežno bel, kar topi se v ustih in je izjemnega okusa.
♻️Mangalico se redijo v prosti reji in se prehranjujejo zgolj z naravno hrano, predvsem želodom in žiti, brez antibiotikov in hormonov, zaradi česar počasneje dosežejo svojo idealno težo 140 kilogramov. Ravno zaradi tega pa je okus mangalice eleganten, nevsiljiv, izjemen, poln, in je za mnoge, vajene mesa, ki prihaja iz množične proizvodnje, odlična izkušnja. Meso je temnejše kot pri navadni svinji, prepleteno je z maščobnimi žilicami in nekoliko sladkasto. Mangalica, katere korenine segajo v 19. stoletje, ko so križali srbsko🇷🇸 šumadijsko pasmo z madžarskimi🇭🇺 pasmami in divjo svinjo, je edina kodrasta svinja na svetu, potem ko je v 70. letih v Angliji izumrla kodrasta svinja. Mangalico so sprva redili za mize avstro-ogrskih cesarjev👑 (njeno salo pa so uporabljali v svečarstvu in kozmetiki), a je po razpadu cesarstva počasi začela izginjati, najnižjo točko pa je dosegla pod madžarskim komunizmom, ko so jo vladna politika, spremenjene prehranske navade in izginjanje njenega naravnega terena potisnili na rob izumrtja. Pred slednjim jih je skupaj z nekdanjimi rejci, v katerih sta še živela spomin in ljubezen do mangalice, rešil madžarski živalski genetik Peter Toth, ki je po padcu Berlinskega zidu pokupil še zadnje primerke. Danes pa kot predsednik Zveze rejcev mangalice nadzira rejo 20.000 prašičev, medtem ko je madžarska vlada mangalico celo uvrstila na seznam nacionalnih zakladov.️🏅
🇸🇮Tudi pri nas nas so mangalico pred desetletji že redili, a so rejo pod nekdanjim režimom opustili in mangalica je počasi potonila v pozabo. V Budimpešti zadnja leta poteka dobro obiskan in slikovit festival mangalice. V Sremski Mitrovici (Vojvodina) so mangalici postavili kip, pasmo pa so odkrili tudi v Veliki Britaniji in ZDA, potem ko jo je nekaj prašičjerejcev uvozilo na Otok in čez lužo. Tam nad mangalicami niso navdušeni samo zaradi mesa, ampak so jih mnogi imajo kot hišnega ljubljenčka.
